[ Pobierz całość w formacie PDF ]

dolgo ãasa ostalo lutka, ki visi z debelega Diktatorjeve-
ga prsta na trdni nitki svojih nedolÏnih in neÏnih otro0 -
kih ãustev.
Tedaj ga je razburila Ïiva Ïelja, da bi prevzel Tiranu
njeno srce in ji ga napolnil s slastjo bivanja, z radostjo
zemlje in sonca in jezerske vode. Tako, da bi nazadnje
98
VILA OB JEZERU
BESeDA
usahnila poslednja senca velikega ·kodljivca, ki so ga nji
opevali, medtem ko so ga po0 teni ljudje kleli. Prevzela
ga je Ïelja, da bi ji z iskro ljubeznijo odstranil 0 e zadnjo
klico oboÏevanja, ki se ga je navzela v 0 olskih klopeh.
Spet se je ozrl. âutil je, kako je oglat in okoren.
Sprejemal jo je namreã tak0 no, deklico z vrãkom in lo-
patico; obenem se je predhodno bal, da bo ona z vese-
ljem nad kak0 nim novim spominom razdrla to njegovo
pripravljenost.
Tako se je kakor v obrambo pred njenimi moÏnimi
besedami osvobodil svoje lesene drÏe, zatem pa z zani-
manjem pogledal na jezero, ki je ãemerno in sivo leÏa-
lo pod obokom gostih oblakov. Nato je nala0 ã krepko
brcnil v suh storÏ, ki je leÏal na poti.
Luciana ga je radovedno pogledala, ãe je samo jezen
ali tudi igriv in ji na ta naãin da je znamenje sprave.
»Si Ïe hodil tod?« je ãez ãas vpra0 ala.
»Ne. Nikoli.«
»Kako sva 0 la kriÏem kraÏem po vseh poteh tale po-
poldan!«
Njen smehljaj je bil na pol spo0 tljiv in 0 e zadrÏan za-
voljo nejasnosti njegove spremembe, na pol prisrãno
vabilo. Od nekod se povraãa vanjo prej0 nje dekle s po-
rednimi oãmi, je pomislil. ·e zmeraj je hodil oddaljen od
nje, a naglo je ugibal, kako naj preide k vedrim in nepri-
zadetim besedam. Prav tako je bilo tudi Luciani, ker
99
VILA OB JEZERU
BESeDA
drugaãe se ne bi tako pogostoma ozrla nanj izpod kapu-
ce.
Oblaki so bili nizki. Zdelo se je, da jih cipresi s svoji-
ma konicama zadrÏujeta, da ne zdrknejo po poti navz-
dol. DeÏ ta trenutek ni rosil. Elastiãne nitke, ki so na njih
viseli kanci deÏja, so se za nekaj ãasa skrãile.
Pred cipresama sta se ustavila.
»Lepo, ne?« je vpra0 ala.
»Hgm,« je zamomljal.
Pod cipresama je bila sveta podoba iz porcelana v
vdolbini v Ïivi skali, nekaj korakov bolj stran pa zidek z
ograjo in za ograjo orientalski tempeljãek z vodometom.
Sredi zelenja je samevala lesena hi0 ica z Ïivo zelenimi
zaprtimi oknicami. Kateri ãudak si je postavil hi0 ico in
orientalski tempeljãek na ovinku, v senco dveh cipres?
»Ti je v0 eã?«
»Hgm,« je prikimal. A srdil se je nase, da ga topa za-
drÏanost 0 e veÏe proti njegovi volji.
»Kam pelje ta cesta?« je vpra0 al.
A ni poslu0 al njenega odgovora, 0 el je in odkorakal
naprej, kakor da gre iskat za ovinkom pomoã za nov
razgovor. Morda je to trma v ãloveku, je pomislil. Mor-
da pa je neke vrste srameÏljivost, ki mu ne dopusti, da
bi kar tako, meni niã tebi niã, pre0 el v lahkoten raz-
govor, potem ko je bilo pri0 lo do tako hudega razhaja-
nja med njima.
100
VILA OB JEZERU
BESeDA
Ustavil se je.
Tam, kjer je bil lok ovinka najbolj vzboãen, je namreã
ob majhni domaãiji 0 tropotala voda in padala iz Ïleba,
ki je molel iznad mlinskega kolesa na levi stranici hi0 ice.
V nji je bilo vse tiho, na zeleni vzpetini desno od hi0 e pa
so se pasle koko0 i. Kolo je stalo. Preklasto je bilo in ve-
liko kakor hi0 a, stalo pa je, ker je bil Ïleb odmaknjen in
je voda curljala kar po dolgih palcih in po vretenu v
okroglo kotanjo pod kolesom. V kotanji sta sporazum-
no pluli dve raci in vtikali glavi pod vodo, kakor da se
igrata s curkom, ki je nenehno padal v vodo in ju 0 kro-
pil. Zeleni in soãni breg pa se je nad kotanjo strmo,
skoraj navpiãno dvigal.
Zavoljo nizkih oblakov je bilo zelenje 0 e bolj soãno in
mlinsko kolo 0 e bolj sivo. Nenavadno kolo. Visoko ka-
kor domaãija pa tudi 0 iroko kakor zid domaãije. Njego-
va os je 0 la skozi zid v notranjost, in videti je bilo, da tam
notri predira postelje in omare. Ko se bo kolo premak-
nilo in se bo os vrtela, se bo Ïito trlo ob postelji, ob priãi
ãlove0 ke ljubezni. In os bo kroÏila ob zibki, ki nadalju-
je ljubezen skozi stoletja. In zaãutil je Luciano ob sebi.
In se zavedel, da sta kakor dobra zarotnika. A vedel je
tudi, da tokrat Luciana ne bo vpra0 ala: »Je lepo?« Tako
je bil zdaj nejevoljen zavoljo njune zadrege. Nekako
sprejemal je ugotovitev, da bo molãala, ker ji je Ïe dva-
101
VILA OB JEZERU
BESeDA
krat samo zamomljal v odgovor. Pa ga je tudi, obenem,
draÏila misel, da ne bo niã rekla.
Tedaj pa se je njena dlan nalahko in nepriãakovano
vtihotapila v njegovo desno roko.
In pomislil je, da od zdavnaj pozna tiste Ïulje, ki so
vzbokline zelo starega in dragocenega pergamenta. In
obãutek o dobrem, starem lesu, ki ga je imel prej ob
mlinski osi, se je zdaj ponovil ob njeni dlani. Njena roka
je bila kakor vzorec izdelka, ki mu ga ona polaga v dlan
za presojo, da bi po vrednosti izdelka spet cenil njo. Ob
tak0 ni roki je novo soglasje spet umevno in dobro, se je
zavedel. To ni dekli0 ka roka, ampak majhen lesen kij, s
katerim se ona prebija skozi Ïivljenje, in izroãa mu ga z
zaupljivostjo tiste male 0 olarke, ki je nekoã prav tako
zaupljivo sprejemala vero v vsemogoãni idol.
Tedaj se je ob njenem molku in ob zgovornosti njene
raskave dlani spet poãutil svobodnega in prepriãanega
v vrednost njunega zbliÏanja.
Razklenil je s prsti njeno dlan kakor vaÏno listino in
prislonil svojo dlan plosko k njeni. Tako sta njuni roki
vzporedno viseli dlan ob dlan.
Zatem je upognil njen laket.
»Kdove, ali kdaj melje ta mlin,« je prostodu0 no rekel.
»Menda!« je na pol veselo na pol zaãudeno rekla
Luciana.
»Îivega krsta ni na spregled!«
102
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Morebiti zato, ker je nedelja,« je rekla in ga od strani
zanimivo pogledala. »Se ti ne zdi?«
»Ve0 , ãemu je podobna ta hi0 ica?«
»Ne.«
»Zaboju s kolesom ob strani, ki ga imajo brusaãi.«
»Samo malce veãja je . . .«
»Da, in kakor da se je s temle kolesom privozila po ze-
leni rebri navzdol, dokler se ni morala ustaviti tukaj ob
cesti in ob tej kotanji.«
»Ob racah!« je vzkliknila.
Zatem je vedro, a z odtenkom blagohotnega pokrovi-
teljstva dodala:
»Kaj ti vse ne pride na misel!«
Njena roka je bila krotka v njegovi roki, vendar 0 e ni
bila prepriãana, ali je v resnici lahko ob njem svobodna
kot poprej.
»Majhna stavba, mlinsko kolo in race, vse kakor na
razglednici!« je tedaj rekel.
Vozel muãnega molka se je bil razvezal v njem, a v
prisrãno vedrino novega razpoloÏenja se je bil hitro
vtihotapil odtenek zbadljivega posmeha. Veãkrat se
namreã ãloveku zgodi, da se mu iz pre0 ernega zado-
voljstva nad premagano tesnobo misli prehitro poraja-
jo in 0 vigajo kakor iskre iz goreãega borovega lesa. Ljud-
je, ki so 0 li skozi velike preizku0 nje in so kljub vsemu
polni Ïive notranje sile, najbolje poznajo tovrstna razÏi-
103
VILA OB JEZERU
BESeDA
vetja; njihova besedna prasketanja jim namreã potrju-
jejo vero v svojo notranjo Ïivost; in z njimi se kdaj malce
tudi znesejo nad vidnimi ali nevidnimi vzroki tesnobe in
osamelosti.
»Kakor na razglednici,« je rekel.
»Ja,« je pritrdila, ker ni ujela zbadljivosti njegove 0 ale.
»Mlin in race in ti in jaz.«
»Ja,« je zadovoljna prikimala.
»Vse kakor v ilustriranem ãasniku!«
Tedaj se je uprla.
»Ni res!«
»V ozadju kolo z lopatami  «
»Zakaj si tak0 en.«
» ob kolesu pa ona in on. On se naslanja na leseno
mlinsko kolo in jo objema okoli pasu . . .«
»Zakaj si tak0 en,« je 0 epnila.
To je bila skromna pritoÏba, in njena roka se je nalah-
ko zganila, kakor da se hoãe poãasi izviti iz njegove. A
ostala je mirna. Tako se potaji ãlovek, ki bi se uprl, a
nekaj iz zavesti krivde, nekaj iz spo0 tovanja do sogovor-
nika obrzda za trenutek svoj upor. On pa je pustil, da ga
je zana0 ala spet najdena igrivost, ãeprav si ni prikrival,
da je bilo tudi zrno hudobije v njegovem namigovanju; [ Pobierz całość w formacie PDF ]